Strani

ponedeljek, 4. julij 2011

V dolini Vinnetuja, Zrmanja (in Krupa)



Zrmanja velja za eno najčistejših hrvaških rek se nahaja na skrajnem jugovzhodnem delu naravnega parka Velebit oz. 70 km vzhodno od Zadra in v svojo dolžino od izvira pri Zrmanja Vrelu do izliva v Jadransko (Novigradsko) morje meri 69 kilometrov.
"Veliki buk" na Zrmanji
Zrmanja je tipična dinarsko-kraška reka in skupaj s pritokom Krupe velja za strogo zaščiteno področje, kjer »rejndžerji« naravnega parka Velebit poostreno izvajajo nadzor nad ribolovom in plovnim režimom na reki. V poletnih mesecih ko je na Zrmanji običajno nizki vodostaj tako obstaja preventivna prepoved vožnje z rafti zaradi uničevanja sedre, je pa vse leto dovoljeno izvajati spuste z kajaki, vendar po veljavni zakonodaji izključno preko pooblaščenih koncesionarjev. Spust se da opraviti v lastni režiji le če imate potrdilo da ste »profesionalni« kajakaš ali pa kot opcija da se s svojim kajakom priključite kakšni drugi vodeni skupini koncesionarja po reki. V vsakem primeru pa plačate vsaj takso parka Velebit v višini 50 kun po osebi.
Od izvira Zrmanje pri Zrmanja Vrelu pa do izliva v morje v Novigradu poprečni padec na kilometer znaša 5,7 metra. V visokem vodostaju Zrmanje je možno vožnjo začeti v zgornjem odseku Ervenik – Palanka (21 km) ali srednjem Palanka – Kaštel Žegarski (11km), kjer zahtevnost ne preseže druge stopnje težavnosti.
Klasična vodena tura koncesionarjev skozi »Veliki kanjon« poteka od Kaštela Žegarskega do železnega mosta v Bilišanih v dolžini 15 kilometrov in je označena z težavnostjo I - IV. Veslaška tura traja od 3 – 6 ur, odvisno od izbire koncesionarja ki ponuja spuste na kraju samem od 210-260 kun. Pomembno je vedeti da cena v razliki nekaj 10 kun lahko pomeni tudi do 3 ure krajši spust, zato se je vselej na začetku potrebno zraven cene pogoditi tudi o trajanju spusta.


Z "nujnimi" postanki smo z Remiga klapo po avtocesti do neobičajnega kampa v Muškovcih ob Zrmanji potrebovali celih šest ur za 390 kilometrčkov. 

"Remiga team" na startu,....


..nekje na Ličkem polju...



...in tik pred ciljem na "Route 66" via Muškovci
»Fast food Zrmanja« ob prihodu v deluje neverjetno domače zaradi same zasnove majhnega kampa ter domačih živali, ki se po kampu prosto sprehajajo. Prijaznost lastnika Nenada in njegovega osebja pozitivno prekaša vsa pričakovanja prišleka, verjetno se tudi zato bivši gosti iz spustov radi vračajo na pogovor ob požirku pijače in na pristno pripravljeno hrano. Navkljub vsemu smo z ekipo v majhnem kampu  presenetljivo nočili sami, kar pa ima v »divjini« tudi svoj čar!


prijazni kamp "Fast food Zrmanja"
kopališče pri kampu ob sončnem zahodu
Na start v Kaštel Žegarski se v jutranjih urah iz kampa po dogovoru odpravimo kar z lastnim kombijem, kjer nas pred deseto zjutraj pri mlinu že čakata Mare in Tibor. Le-ta vsej zbrani skupini pred pričetkom spusta podelita osnovne varnostne napotke veslanja v kajakih dvojcih. Midva z Vitom se zraven skupine spraviva v svoje enojce kot kakšni beli vrani, pri tem pa se morava zahvaliti Tiborju da je nekje izbrskal tisto rešilno krovnico, katero smo čisto po slučaju pozabili kar doma..


priprave na spust v Kaštel Žegarskem
Vodostaj na startu zgleda precej nizek in tu je Zrmanja počasna rečica katera se vije skozi suho, prekrasno kraško pokrajino. Ob reki raste divja makija, tu in tam se zraven raznovrstnih vrb prepozna kakšno sadno drevesce (slive, fige). Fige, joj! Če bi vozili to turo v avgustu  pomislim, bi se jih lahko krepko najedli!


Zrmanja na startu pri nizkem vodostaju
Tandem 1: Bastard in Krutec
Tandem 2 : Beštija in Mašina
Po prvem kilometru ali dveh se z Vitom z enojcem načrtno drživa na skrajnem koncu razvlečene skupine, pri tem pa seveda po nepisanem pravilu vplivava na potek celotne ture pri vseh ostalih udeleženih. Namen naše klape je seveda bil, da v kanjonu Zrmanje in Krupe prebijemo čimveč dneva na reki, vendar pa se je skupina že na samem startu podaljšala zaradi nekaj nemških penzionistov, ki so na  odveslali naprej kot da jih preganja slaba vest. Z Vitom sva na nek način sodila k vodeni skupini, po drugi plati pa spet ne. Negodovanje skiperja Tiborja da naj pospešimo in priključimo ostali skupini se kasneje je izkazalo v spremembi strategije; on je namreč prevzel čelo skupine in vodenje zadnjega dela ekipe prepustil skiperki Mare. Pa še delovalo je...


Vstop v "Veliki kanjon"
 Počasi se pričnejo kazati obrisi kanjona in do 300 metrov visokih sten ki se spuščajo strmo v Zrmanje.. Ko se iz kajaka oziram po strmih pečinah in kamnitih plazovih se mi zdi, da bo zdaj, zdaj odjeknil strel Vinnetuja iz njegove srebrne puške. 






Čeprav nismo imeli v kanjonu bližnjega srečanja z nobenim kačonom, jih verjetno na teh skalah kar mrgoli. Vodni in obvodni živalski svet je v kanjonu pester, najlepše pa je iz kajaka opazovati množico kačjih pastirjev  kateri krožijo ob vodi in počivajo na množici lokvanjev.


pestra vodna flora


Zrmanja z vstopom v kanjon upočasni svoj tok in vznemirjenje vseh veslačev se stopnjuje z ti. »buki«, slapovi ki preko naravnih sedrnih ovir pospešijo tok vse mirnejše reke. Buki so nastali s nalaganjem kalcijevega karbonata preko vodne flore, pri čemer pa prirast sedre v idealnih pogojih znaša borih 1-2 cm letno. Zaščita ekosistema Zrmanje je tako razumljiva in nujna.
eden izmed številnih bukov na Zrmanji
Sotočje Krupe (levo) in Zrmanje (desno)
Na sotočju Zrmanje in Krupe nadaljujemo navzgor proti toku Krupe nekajsto metrov in deponiramo kajake na levem bregu. Ko se skobacam iz moje lupine me preseneti prošnja Tiborja, če mu posodim kajak in opremo za skok na 8-metrskem »Dragičeviča buku«. Seveda mu ustrežem in zmenenimo se da podvig tudi posnamemo. Naša skupina nadaljuje pešake proti 5 minut omenjenem slapu, kjer je prekrasen kotiček za malico in priložnost za kopanje v tolmunu. Ko čakamo na predrzni skok, še ovekovečimo zgodovinski »Remiga team« pred slapom. Tiborja čakamo na skok kar nekaj časa, pol pa BAAMMM!!



Prekrasen skok, aplavz vse zbrane množice Tiborju je bil na mestu. Ko se vračamo nazaj proti opremi pa prija še masaža na manjšem sedrnem slapu; ob tem pa Mašina vidno uživa.


Mašini pri(ha)ja!
Rejndžer iz Chucktowna
Nadaljujemo spust nazaj proti sotočju Krupe in Mrežnice in že čez dvesto metrov nižje vstopimo v najglobji del kanjona, čigar ponos je 13-metrski »Visoki Buk«. Ta slap je ikona Zrmanje in ni vozen, zato smo izstopili na levem bregu in pripravili kajake na spust po vrvi. Beštija in Mašina se ponudita pri spuščanju kajakov nad slapom. Manjše enosede se sicer da z nekaj muke prenesti po kozji potki okrog slapa, vendar je potrebna precejšnja previdnost. Kajaki so se na vrvi zaradi neprimernih karabinov kar naprej zatikali na sredini vrvi, pri čemer je bilo potrebno kar nekaj muje da smo jih spravili čez slap.


spuščanje kajakov čez Veliki buk


Pogled na veliki buk iz skalne police, kjer se je pred leti odlomila skala in  ugasnila človeško življenje
Čez nekaj dva kilometra občudovanja vredne pokrajine in prevoženih nekaj manjših sedrnih prekatov sledi postanek in ogled Gazinega Kuk-a, 2,5 metrskega slapa tehnične zahtevnosti III-IV. Obvoz po levi strani slapa je nekoliko manj zahteven, vendar je zavoj ali zaveslaj ostro v levo nujen če se nočeš soočiti s skalo pred teboj.. No, Bastardu in Krutecu je prav soočenje s skalo prevrnilo kajak, na srečo ni bilo hujših poškodb. Kajake je sicer možno z nekoliko muje prenesti na desni strani brega, vendar koncesionarji tega ne prakticirajo..

Sledilo je še nekaj veslanja po mirni vodi in najglobjem delu kanjona proti zadnjem slapu, Ogarinem buku ki meri 3 metre. Whoaa, skok s kajakom enojcem je bil prav osvežujoč! Čez nekaj ovinkov po Ogarinem kuku se prikaže cilj 15 kilometrske etape, železni most v Bilišanah. Mislim si, kako priročno da smo etapo zaključili pri Fast food-u Zrmanja. Odbrzim še po kombi na start etape, sledi zaslužena piratska večerja in kozarček ruma ob igranju blackjacka pozno v noč. Orkanska burja ki prične pihati, naznanja pestro noč, katero si bomo zjutraj vsi zapomnili po polomljenih šotorih...



Dolina Vinnetuja, se zagotovo vidimo naslednjič!!! 


Legendarni Zrmanja team: Bastard, Mašina, Tekočina, Krutec, Sicko in Beštija
Podatki o rečni trasi:


Vstop: Kaštel Žegarski, mlin  (49 m.n.v.,  44°09'44.00" S,  15°51'04.84" V)

Izstop: Bilišane, železni most (16 m.n.v., 44°11'49.00" S,  15°46'08.03" V )

Skupna dolžina trase: 15,0 km

Višinska razlika na trasi: 33 m 

Višinski padec: 2,4 ‰

Zahtevnost: DV do I - III(IV) 

Porabljen čas za traso (s počitki): 5,5 ur